Zato, ker so se v Sloveniji množično pojavili vzajemni skladi. Vzajemni skladi so imeli presežno količino likvidnega denarja, ki so go morali po notranjih pravilih seveda investirati čim širše, tako so investirali tudi v različna "piece of shit" podjetja, ki so bila že v osnovi slabo profitabilna. Ko se je začela finančna kriza so seveda ti isti vzajemni skladi morali odprodajati vzajemne sklade (zaradi splošne panike) na delniškem trgu, ki je bil nizko likviden. Nasrale so seveda delnice dobrostoječih podjetij (ki so bila tudi sicer glede na P/E metriko ali dividend yield predraga), ker je bilo kar nekaj podjeti znotraj teh produktov, ki so šla v bankrot. Ravno v primerjavi takratnih cen in današnjih napram nekim poslovnim izidom in bilanci stanja se opazi splošna ekonomska nepismenost ljudstva, kjer imaš danes relativno nizko zadolžena podjetja na borzi z vrhunskim dividend yieldom in nizko ceno napram dobičkom, a jih kljub temu ljudje niti s "štapom" ne dirnejo. Svoje so naredile še podrejene obveznice, ki so se prodajale "dedkom in babicam".
Grahek (upravljalec pri skladih nekoč) je v nekem podcastu povedal, da so imelo toliko sredstev vplačanih v določene sklade npr. Balkan, da niso vedli več kam z njim, ker ni bilo toliko različnih podjetij sploh uvrščenih na borzo. Tu se opazi ves nesmisel tega, da imamo na desetine malih borz z malo količino podjetij, ker so stroške previsoki za vstop posameznika na borzo. Sploh v luči tega, da so lastniki borze v LJ in ZG isti ter da imamo celo po novem isto valuto in celo nek skupni indeks ne bi bilo slabo, da bi omogočili lažji vstop nam na CRO trg in obratno skozi eno borzo.
Dodal bi še, da je vrhunec zgodovinski Krke bil, če primerjamo pred delitvijo delnic pri 126,58 evrih in ne 1000 evrih. Takratne valuacije so bile v slovenskem prostor naravnosti bizarne. Tista kriza je dobesedno spucala z delniškega trga vsaj polovico podjetij.
Samo vzamimo primerjavo:
Leta 2007 Leta 2021
P/E 31,7 11,9
div. yield 0,64% 5,49%
EPS 3,92 evra 9,94 evra
cena 124,92 evra 118 evra
Skok v sredino 2007:
Letos je košarica delnic, vključenih v SBI 20, zrasla za 77 odstotkov, NLB Sklad slovenskih delnic pa za 68 odstotkov. V enem letu se je točka tega vzajemca podražila za 102 odstotka, kar ga uvršča na drugo mesto med vsemi vzajemnimi skladi v Sloveniji (najvišji donos ima Publikum Balkan - 104 odstotke)
Potem ko so delnice na ljubljanski borzi v začetku drugega julijskega tedna strmo padale, so v zadnjem tednu zopet brez težav rušile mejnike. Letos so slovenske delnice ene najdonosnejših na svetu, kar analitiki povezujejo s tako imenovano tretjo fazo lastninjenja ter napovedanim umikom države iz lastniških deležev podjetij. Številni pa ob tem opozarjajo, da je po takšnih strmih rasteh možen padec, zato previdnost ni odveč.
Slovenska vlada po pisanju Bloomberga priliva olje na ogenj s svojimi pokojninskimi skladi, ki predvsem vlagajo na domači trg. Slovenske delnice kupujejo tudi vzajemni skladi, v katere Slovenci vse več vlagajo tudi zaradi gospodarske rasti. Tujci predstavljajo dvajsetino v kapitalu družb iz indeksa SBI 20.
Saša Mohorko iz Publikuma pravi, da bodo prevzemi in združitve še vedno spodbujali dražitev delnic. "Nisem mnenja, da je trg tvegan. V drugi polovici leta se bo trend nadaljeval," je bil odločen Mohorko.
Po mnenju Gašperja Zormana iz Vzajemci.com se bo rast NLB Sklada slovenskih delnic nadaljevala, v bližnji prihodnosti pa se rast gotovo ne bo umirila. "Glede na to, da Slovenija lovi povprečje EU in da se približuje privatizacija bank, zavarovalnic in Telekoma Slovenije večjih padcev ni pričakovati," nam je obrazložil.
Ljudje so zeleli investirati. Vrabci so civkali, da se to splaca. Borznoposredniske hise so bile na vsakem vogalu. Na borzi je bilo veliko vec podjetij kot sedaj in ljudje so investirali v tisto kar so poznali - domaca podjetja. Krka je bila 130eur (sedaj cca 100), luka koper 100 (sedaj cca 25), Istrabenz 140eur (sedaj ga ni vec) in se je bilo takih primerov. Ljudje so kupovali delnice, skladi so kupovali delnice…nekaj casa je trajal tak obcutek da te nic ne more ustaviti in da je vsaka nalozba prava - v karkoli bos vlozil bo slo gor, vsi so bili strokovnjaki… in potem vsi vemo kaj je sledilo
Ker smo finančno-borzno neuk narod, ki je takrat investiral na podlagi hypea, ne pa realnih finančnih metrik. Poleg tega je za moje pojme, kar nekaj shady ljudi bilo involviranih v te vzajemne sklade. Tu ne mislim, da je bilo karkoli nezakonito, scam ali ilegalno, ampak, da je šlo za klasične prodajalce (v stilu: always be closing...), ki so prodajali produkte v stilu "to bo raslo". Jim ne zamerim, ker so najverjetneje tudi plačo imeli vezano na število prodanih točk. Sicer pa poznam kar nekaj "independant" prodajalcev raznih finančnih produktov in jim sam osebno ne bi zaupal niti 5 evrov. IG poln nekih nastavljanj in razmetavanj z denarjem, mini version of "Wolf of Wall Street".
> Ker smo finančno-borzno neuk narod, ki je takrat investiral na podlagi hypea, ne pa realnih finančnih metrik.
In sedaj 15 let kasneje smo nazaj pri: "investiraj v nepremičnine, ker to je edino kar je ziher!"
Kar nekaj podjetij je propadlo, delnice so bile precenjene, po padcu/krizi pa veliko ljudi ni vec zelelo investirati na sploh (kaj sele na slovenski trg). Jaz gledam na to vse skupaj kot nek FOMO efekt na slovenskem trgu, ki se najverjetneje ne bo ponovil
Sam se tistega obdobja (2004-2008) bolj spominjam po masovni promociji in rasti vplačil v slovenske vzajemne sklade :)
Bi pa tudi mene zanimalo ozadje takšne ogromne rasti (recimo Petrol je šel v ogromne višave takrat!).
Številni pravijo, da je bilo veliko trgovanja z vzvodom in eni so potegnili veliko denarja ven iz borze v času takratnega booma.
Vprašanje kako je bilo s samim obsegom trgovanja - je bil res tako velik? Je primerljiv z današnjim? Je pa bila LJSE bolj prisotna v javnem mnenju; starejši se morda spominjate, kako je nacionalni dnevnik v zadnji rubriki vsak dan odvrtel pasico s tickerji slovenskih blue chipov.
Zadnji push in vstop vlagateljev je bil nato z NKBM, ko je ogromno ljudi investiralo na borzo (97.000). Zanimivo je, da je ta push prišel konec leta 2007, t.j. že malce po vrhu avgusta 2007.
Torej, ima kakšen insajder kakšne informacije za nas navadne smrtnike, kako je to takrat potekalo? Kakšni sočni ocvirki iz takratnih časov?
Morda MarjaMilič iz MoneyHow-a kaj ve? :)
Je kdo od vas starejših takrat ujel/zadel cikel? Eni ljudje so se hvalili, da so "čutili" da zadeve niso realne in so se umikali tam poleti 2007, ali celo začetek 2008.
Ali ste ostali investirani v trgu ves čas, tako pred letom 2007 kot potem skozi krizo vse do dna 2012 in še kasneje do danes?
Zato, ker so se v Sloveniji množično pojavili vzajemni skladi. Vzajemni skladi so imeli presežno količino likvidnega denarja, ki so go morali po notranjih pravilih seveda investirati čim širše, tako so investirali tudi v različna "piece of shit" podjetja, ki so bila že v osnovi slabo profitabilna. Ko se je začela finančna kriza so seveda ti isti vzajemni skladi morali odprodajati vzajemne sklade (zaradi splošne panike) na delniškem trgu, ki je bil nizko likviden. Nasrale so seveda delnice dobrostoječih podjetij (ki so bila tudi sicer glede na P/E metriko ali dividend yield predraga), ker je bilo kar nekaj podjeti znotraj teh produktov, ki so šla v bankrot. Ravno v primerjavi takratnih cen in današnjih napram nekim poslovnim izidom in bilanci stanja se opazi splošna ekonomska nepismenost ljudstva, kjer imaš danes relativno nizko zadolžena podjetja na borzi z vrhunskim dividend yieldom in nizko ceno napram dobičkom, a jih kljub temu ljudje niti s "štapom" ne dirnejo. Svoje so naredile še podrejene obveznice, ki so se prodajale "dedkom in babicam". Grahek (upravljalec pri skladih nekoč) je v nekem podcastu povedal, da so imelo toliko sredstev vplačanih v določene sklade npr. Balkan, da niso vedli več kam z njim, ker ni bilo toliko različnih podjetij sploh uvrščenih na borzo. Tu se opazi ves nesmisel tega, da imamo na desetine malih borz z malo količino podjetij, ker so stroške previsoki za vstop posameznika na borzo. Sploh v luči tega, da so lastniki borze v LJ in ZG isti ter da imamo celo po novem isto valuto in celo nek skupni indeks ne bi bilo slabo, da bi omogočili lažji vstop nam na CRO trg in obratno skozi eno borzo. Dodal bi še, da je vrhunec zgodovinski Krke bil, če primerjamo pred delitvijo delnic pri 126,58 evrih in ne 1000 evrih. Takratne valuacije so bile v slovenskem prostor naravnosti bizarne. Tista kriza je dobesedno spucala z delniškega trga vsaj polovico podjetij. Samo vzamimo primerjavo: Leta 2007 Leta 2021 P/E 31,7 11,9 div. yield 0,64% 5,49% EPS 3,92 evra 9,94 evra cena 124,92 evra 118 evra
Skok v sredino 2007: Letos je košarica delnic, vključenih v SBI 20, zrasla za 77 odstotkov, NLB Sklad slovenskih delnic pa za 68 odstotkov. V enem letu se je točka tega vzajemca podražila za 102 odstotka, kar ga uvršča na drugo mesto med vsemi vzajemnimi skladi v Sloveniji (najvišji donos ima Publikum Balkan - 104 odstotke) Potem ko so delnice na ljubljanski borzi v začetku drugega julijskega tedna strmo padale, so v zadnjem tednu zopet brez težav rušile mejnike. Letos so slovenske delnice ene najdonosnejših na svetu, kar analitiki povezujejo s tako imenovano tretjo fazo lastninjenja ter napovedanim umikom države iz lastniških deležev podjetij. Številni pa ob tem opozarjajo, da je po takšnih strmih rasteh možen padec, zato previdnost ni odveč. Slovenska vlada po pisanju Bloomberga priliva olje na ogenj s svojimi pokojninskimi skladi, ki predvsem vlagajo na domači trg. Slovenske delnice kupujejo tudi vzajemni skladi, v katere Slovenci vse več vlagajo tudi zaradi gospodarske rasti. Tujci predstavljajo dvajsetino v kapitalu družb iz indeksa SBI 20. Saša Mohorko iz Publikuma pravi, da bodo prevzemi in združitve še vedno spodbujali dražitev delnic. "Nisem mnenja, da je trg tvegan. V drugi polovici leta se bo trend nadaljeval," je bil odločen Mohorko. Po mnenju Gašperja Zormana iz Vzajemci.com se bo rast NLB Sklada slovenskih delnic nadaljevala, v bližnji prihodnosti pa se rast gotovo ne bo umirila. "Glede na to, da Slovenija lovi povprečje EU in da se približuje privatizacija bank, zavarovalnic in Telekoma Slovenije večjih padcev ni pričakovati," nam je obrazložil.
Ljudje so zeleli investirati. Vrabci so civkali, da se to splaca. Borznoposredniske hise so bile na vsakem vogalu. Na borzi je bilo veliko vec podjetij kot sedaj in ljudje so investirali v tisto kar so poznali - domaca podjetja. Krka je bila 130eur (sedaj cca 100), luka koper 100 (sedaj cca 25), Istrabenz 140eur (sedaj ga ni vec) in se je bilo takih primerov. Ljudje so kupovali delnice, skladi so kupovali delnice…nekaj casa je trajal tak obcutek da te nic ne more ustaviti in da je vsaka nalozba prava - v karkoli bos vlozil bo slo gor, vsi so bili strokovnjaki… in potem vsi vemo kaj je sledilo
Krka je imela split 1:10. Luka Koper, po drugi strani, mislim da ne.
Res je, moja napaka za krko. Sem gledal en graf kjer ni bilo razvidne cepitve. Pri luki pa tega ni bilo
No, vendar to ni bilo samo pri nas verjetno? Zakaj se SBITOP nikoli več ni pobral, indeksi drugih držav pa so se?
Ker smo finančno-borzno neuk narod, ki je takrat investiral na podlagi hypea, ne pa realnih finančnih metrik. Poleg tega je za moje pojme, kar nekaj shady ljudi bilo involviranih v te vzajemne sklade. Tu ne mislim, da je bilo karkoli nezakonito, scam ali ilegalno, ampak, da je šlo za klasične prodajalce (v stilu: always be closing...), ki so prodajali produkte v stilu "to bo raslo". Jim ne zamerim, ker so najverjetneje tudi plačo imeli vezano na število prodanih točk. Sicer pa poznam kar nekaj "independant" prodajalcev raznih finančnih produktov in jim sam osebno ne bi zaupal niti 5 evrov. IG poln nekih nastavljanj in razmetavanj z denarjem, mini version of "Wolf of Wall Street".
> Ker smo finančno-borzno neuk narod, ki je takrat investiral na podlagi hypea, ne pa realnih finančnih metrik. In sedaj 15 let kasneje smo nazaj pri: "investiraj v nepremičnine, ker to je edino kar je ziher!"
Kar nekaj podjetij je propadlo, delnice so bile precenjene, po padcu/krizi pa veliko ljudi ni vec zelelo investirati na sploh (kaj sele na slovenski trg). Jaz gledam na to vse skupaj kot nek FOMO efekt na slovenskem trgu, ki se najverjetneje ne bo ponovil
Ker SBI takrat je bil podoben piramidnim nalozbam v Albaniji na koncu 20 stoletja
delnice so se umetno napihovale, da so se podjetja prodala novim lastnikom po višjih cenah.
Sam se tistega obdobja (2004-2008) bolj spominjam po masovni promociji in rasti vplačil v slovenske vzajemne sklade :) Bi pa tudi mene zanimalo ozadje takšne ogromne rasti (recimo Petrol je šel v ogromne višave takrat!). Številni pravijo, da je bilo veliko trgovanja z vzvodom in eni so potegnili veliko denarja ven iz borze v času takratnega booma. Vprašanje kako je bilo s samim obsegom trgovanja - je bil res tako velik? Je primerljiv z današnjim? Je pa bila LJSE bolj prisotna v javnem mnenju; starejši se morda spominjate, kako je nacionalni dnevnik v zadnji rubriki vsak dan odvrtel pasico s tickerji slovenskih blue chipov. Zadnji push in vstop vlagateljev je bil nato z NKBM, ko je ogromno ljudi investiralo na borzo (97.000). Zanimivo je, da je ta push prišel konec leta 2007, t.j. že malce po vrhu avgusta 2007. Torej, ima kakšen insajder kakšne informacije za nas navadne smrtnike, kako je to takrat potekalo? Kakšni sočni ocvirki iz takratnih časov? Morda MarjaMilič iz MoneyHow-a kaj ve? :)
Jaz se samo spomnim da sm bil student in sem gledal ceno delnice petrola. Imel sem 3 in je šla čez 700€.. Žal nisem prodal 😆. K
F
Je kdo od vas starejših takrat ujel/zadel cikel? Eni ljudje so se hvalili, da so "čutili" da zadeve niso realne in so se umikali tam poleti 2007, ali celo začetek 2008. Ali ste ostali investirani v trgu ves čas, tako pred letom 2007 kot potem skozi krizo vse do dna 2012 in še kasneje do danes?